Duhovnik, teolog, visoki uradnik Kongregacije za verski nauk, ki smo mu nekoč rekli sveti oficij, še prej sveta inkvizicija, tajnik mednarodne teološke komisije, univerzitetni profesor in tudi kaplan v domu starejših občanov. Vse to je Krzysztof Charamsa bil do poznega dopoldneva 3. oktobra 2015, ko se je, samo 24 ur pred začetkom sinode o družini, Cerkvi in svetu razkril, da je gej. Takoj je sledilo izobčenje iz Cerkve.
Prvi kamen – Jaz, gejevski duhovnik, in moj upor proti hinavščini Cerkve, ki je v prevodu Irene Trenc Frelih pravkar izšel pri Mladinski knjigi, je Charamsova pripoved o kalvariji njegovega osebnega Stonewalla, kot pravi, ki ga je pripeljala do radostnega življenja s partnerjem v sončni Badeloni, lučaj stran od Barcelone.
Kdo ste, Krzysztof Charamsa?Če se že moram predstaviti, naj zadostuje, da povem, da sem od nekdaj globoko veren. Toda danes sem globoko veren in svoboden v tej veri. Svoboden sem v ljubezni in svoboden sem v tem, kar sem. Nikakor nikdar nisem bil eden tistih, ki so si, zavedajoč se svoje spolne usmerjenosti, pod pritiskom izbrali duhovniški talar, ker je ustrezal osamljenemu življenju v zavetju celibata. Duhovnik sem želel postati zato, ker sem, ja, s tankočutnostjo homoseksualcev v sebi opažal zanos do duhovnosti. Že dolgo sem vedel, da hočem postati duhovnik, vendar se spominjam, da sem v tistih urah močnih notranjih doživetij molil samo, da ne bi bil gej. Molil sem, da bi Bog iz mene odstranil ta čustva, razrešil moje dvome, izbrisal želje, ki jih v meni ni smelo biti. Toda Bog ni poslušal mojih molitev. A naj povem, da nikoli nisem prelomil zaobljube o celibatu, ki sem jo dal, ko sem postal duhovnik. Vse dokler nisem srečal Eduarda.
Kako ste se zaljubili?(Smeh.) Kako se človek zaljubi? Ne vem. Zgodilo se je in molil sem k Bogu, po tisti najini prvi skupni noči, da se nikdar ne bi končala. Da me ta moški ne bi nikoli zapustil. Bila je ena najlepših noči v mojem življenju, v nekem zanemarjenem penzionu. Tisto noč sem videl Boga, ki me je ljubil, me objemal, me sprejemal, ker me je razumel. Jaz, izvedenec za Boga in vse, kar je Božjega, in obenem homofob, sem končno videl Boga. Srečal sem moškega, videl pa sem Boga. In na srečo mi je izpred oči začela izginjati njegova povprečna Cerkev.
Kako je bilo, ko ste se razkrili – najprej družini, potem vašemu šefu, papežu?
Kdo ste, Krzysztof Charamsa?Če se že moram predstaviti, naj zadostuje, da povem, da sem od nekdaj globoko veren. Toda danes sem globoko veren in svoboden v tej veri. Svoboden sem v ljubezni in svoboden sem v tem, kar sem. Nikakor nikdar nisem bil eden tistih, ki so si, zavedajoč se svoje spolne usmerjenosti, pod pritiskom izbrali duhovniški talar, ker je ustrezal osamljenemu življenju v zavetju celibata. Duhovnik sem želel postati zato, ker sem, ja, s tankočutnostjo homoseksualcev v sebi opažal zanos do duhovnosti. Že dolgo sem vedel, da hočem postati duhovnik, vendar se spominjam, da sem v tistih urah močnih notranjih doživetij molil samo, da ne bi bil gej. Molil sem, da bi Bog iz mene odstranil ta čustva, razrešil moje dvome, izbrisal želje, ki jih v meni ni smelo biti. Toda Bog ni poslušal mojih molitev. A naj povem, da nikoli nisem prelomil zaobljube o celibatu, ki sem jo dal, ko sem postal duhovnik. Vse dokler nisem srečal Eduarda.
Kako ste se zaljubili?(Smeh.) Kako se človek zaljubi? Ne vem. Zgodilo se je in molil sem k Bogu, po tisti najini prvi skupni noči, da se nikdar ne bi končala. Da me ta moški ne bi nikoli zapustil. Bila je ena najlepših noči v mojem življenju, v nekem zanemarjenem penzionu. Tisto noč sem videl Boga, ki me je ljubil, me objemal, me sprejemal, ker me je razumel. Jaz, izvedenec za Boga in vse, kar je Božjega, in obenem homofob, sem končno videl Boga. Srečal sem moškega, videl pa sem Boga. In na srečo mi je izpred oči začela izginjati njegova povprečna Cerkev.
Kako je bilo, ko ste se razkrili – najprej družini, potem vašemu šefu, papežu?
No comments:
Post a Comment